objavljeno: torek, 5. Marec 2013 objavil/a: Primož
Posneli smo spot za In sanjam in čutim. Posneto je bilo kar v našem placu za vaje. Video nima nekega globljega pomena, pač pa poskuša prikazat eno grupo ljudi, ki radi igrajo skupaj. To je to.
objavljeno: sobota, 19. Januar 2013 objavil/a: Primož
Pastichon je kvartet iz Želimlja (Slovenija) kojeg čine devojka i tri momka. Postoje od 2007. godine, a tokom druge polovine prošle 2012., objavili su i debitantski CD naziva “Kratko ampak sladko” . Pastichon su se predstavili sa devet autorskih numera, uglavnom otpevanih na slovenačkom, iako se prožimaju i engleski kao i francuski jezik. Sami songovi deo su interakcije unutar postave koja zvuči kao koherentna ekipa. Generalno uzevši njihov sound i pristup orijentisani su ka indie/alter tendencijama, sa ekvivalentnim uplivima pop i rock elemenata. Određeni songovi su strukturno više “vokalno” orijentisani, u drugim je jači akcenat dat aranžmanskoj formi, kao i samoj atmosferi. Pesme su takođe različite među sobom, a i pomenuta atmosfera varira od slučaja do slučaja. Na momente uspevaju da zaokruženu idejnu putanju realizuju na celishodan način, mada određeni delovi albuma pate od nedostatka ” daha”, odnosno vidljivo je da kompletan kreativni tok nije realizovan na najprimereniji način. I pored primetnog studijskog neiskustva, činjenica je da su izvođački, ali i autorski prilično “rizikovali”, što možda nije dalo adekvatne rezultate , ali ne znači da na sledećem izdanju, sve to neće biti popravljeno.
objavljeno: ponedeljek, 24. December 2012 objavil/a: Primož
Prihajajo vatirane paličice za vrtanje po globelih vaših slušnih organov! Kvartet Pastichon je relativno mlada zasedba. Člani delujejo dobrih pet let v glasbenem poslu. »Kratko ampak sladko« je njihov samostojni studijski prvenec. Klasična rock zasedba bas kitara, bobni, kitara, vokal ponudi v konglomerat devetih skladb prelitega z izdatno pop retoriko zvoka. Vokal je ženski. Ko to sešteješ skupaj je jasno, da leži resnica nekje vmes med popom in rockom. Nedvomno gre za kvartet kvalitetnih glasbenikov in tega ne skriva ta plošček, vendar pa v avtorskem smislu kvartet ne uspe izluščiti jasnih karakternih iztočnic ob katerih bi prepoznali v Pastichon skupino, ki razvija prepoznavno identiteto sebi lastnega glasbeno izraznega značaja. Vsaj za enkrat še ne. To ne pomeni, da »Kratko ampak sladko« ne stoji v kvalitetnem oziru. Drži vodo, problem pa je v njegovi previdnosti, predvidljivi šablonski okalupljenosti in generičnosti.
Produkcija je precizna, jasna in toplo barvita dovolj. Gradniki med seboj kontrastirani, z ženskim vokalom v jasno centralizirani legi. Maša je zelo dobra pevka, poseduje občutek za soul improvizacijske figure, na kar opozori že blues rock vložek otvoritvene Heavy blues, še izdatneje pa se iskri ta njen talent v funkovsko podkovani Svet, medtem ko je preostanek tako ali drugače zastopan z imporvizacijskimi figurami pevke. Problem je en sam. V višjih do najvišjih legah postane ta vokal tanjši, na trenutke piskav, ker deluje nadležno in iritantno. Žal Maša ni ne Glenn Hughes, ne Tina Turner, da bi lahko njena vokalna interpretacija »stresla« poslušalca. Torej v danem okolju aranžrianja ne funkcionira povsem kompatibilno, v tem pa se tudi iskri fakt, da se Pastichon izrazno še iščejo in oblikujejo.
Čeprav skupina ne izkazuje dejstev da so njeni člani rasli na zvokih stare dobre šole hard rocka in blues rocka, je zgledna produkcija v končnem seštevku omejena na prijazni pop sentiment, ki skuša ugoditi želji skupine, da se potencialno zasidra nekje v družbi slovenskih srednjevalovskih pop rock skupin. Ko kitara zarohni rockovsko, ko skoči ritem v vzgibe koketnega funk značaja (Trouble), zavirata razvoj rockovskega gradienta previdnost in želja po ugajanju s plasmajem elementov pop zvoka, ki ga poglablja sladkost rabe ženskega vokala – slednji bi se v bolj sterilnem okolju z mnogo manj ali nič rockovske zabele, bolje obnesel v današnjem soul in R&Bju.
Skladba Psiho na sredini albuma nakazuje z daljšim instrumentalnim vložkom to, da je skupna rasla definitivno na mnogih vajah ob uricah prostih jamm improvizacij. Torej kvartet ni od včeraj in za njim stojijo izkušnje. Prav takšni trenutki, kot je v skladbi Psiho nakazujejo, da v artizmu lahko skupina prihodnje ponudi več glasbene zanimivosti, vprašanje je koliko poguma premore glasbeni intelekt članov in kolikšna je sla po izzivanju kreativnega duha.
»In sanjam in čutim« je nemara iztočnica na katero bi se skupina lahko uprla pri loščenju svoje prepoznavne art karizme v prihodnje. V tej skladbi diši kitara znova retro hard rockersko, skladba je učinkovito podprta z dinamično in melodično okovano bas linijo, ritmično si drzne celo zasukati nekaj obratov tempa. In lepo teče. Soul petje dodaja pač tisti ščepec pop značaja. Taista opazka, ki se ji preko poslušanja albuma ne boste mogli izogniti, bo delila poslušalce na tiste, ki bi raje videli, da Pastichon opustijo v so sladkobnosti in skreirajo zvok retro heavy rock rušilnosti z močnim avtoritativnim vokalom, spet pa se bodo, kot protiutež prve opcije, znašli na drugi strani iste zgodbe tudi tisti, ki bodo zahtevali še več soul pop purizma..
Pastichon so s prvencem dokazali, da so definitivno kvalitetni glasbeniki in solidni aranžerji, najti pa morajo še izhodiščno točko razvojne linije, ki bo učinkovito podajala glasbeno ekspresijo sebi lastnega artizma, kar bi bil garant večje mikavnosti, zlasti do zahtevnejših poslušalcev. V tem oziru je bolje, da slečejo zvok in se razvijajo naprej rocku kot v popu, saj se je do tega dne v novih časih preizkusila manj uspešno, zlasti pa kratkoživo, že kopica podobnih, hitro pogrešljivih, slovenskih skupin.
